Praznikom naproti
Pridi zima, pridi zima,
čakamo te, beli sneg,
da gremo na bele steze
in s sanmi na beli breg.
Pridi zima, pridi božič,
čakamo te, beli sneg,
mrzle roke, topla lica,
radost nam žari v očeh.
Tako sta otroka prosila sv. Miklavža na prireditvi z naslovom »Praznikom naproti«, ki je bila 11. decembra, v šolski telovadnici v Zavrču.
Pri otrocih so decembrski prazniki posebej zaželjeni, kot da se ustavi čas, hišo napolni veselje, zadiši po božičnem kruhu. Otroka sta na podstrešju našla babičin kovček in radovedno pokukala vanj. Odkrila sta babičine zapiske in izvedela marsikatero skrivnost praznovanja božiča nekoč. Življenje je teklo počasneje in ljudje so si vzeli čas drug za drugega. Vsa družina je bila zbrana, za krušno pečjo so poslušali zgodbe in peli pesmi. Otroci so pričakovali skromna darila, kakšno jabolko, domači keks ali oreh. S posebnim žarom v očeh so zrli v nebo in pričakovali prvih snežink … Danes pa ljudje hitijo, bežijo in skrbijo za darila, a ta ne prinašajo sreče, kajti sreča je čudna gospa, ki se skriva v preprostih besedah in dejanjih. Otroci pa si želijo prav to, preprostih stvari, toplih misli in tradicionalnih vrednost, ki nič ne stanejo, a veliko pomenijo. Prireditev so popestrile Ljudske pevke in skupina Trta iz KUD-a Zavrč. Posebno doživetje je bil božični bazar, ki so se ga razveselili tako majhni kot veliki.
Petra Purgaj, učiteljica slovenščine
»Praznikom naproti,
naproti iskricam v očeh,
naproti miru in radosti –
nasujeta naj se po vseh poteh …«
Mesec december je poseben mesec že sam po sebi … Odet je v skrivnostna pričakovanja, želje, čarobnost … Nekaj podobnega smo želeli pričarati 9. in 11. decembra s predprazničnima prireditvama na lokacijah Cirkulane in Zavrč.
Živimo v viharnih časih, ko se marsikdo sprašuje, kako dalje, na drugi strani pa je svet prepoln materialnih dobrin, naveličanosti, otopelosti … Velikokrat si zastavimo vprašanje, kaj človek sploh potrebuje, da pokaže vsaj malo navdušenja … Odgovor na to sta nam skozi vezno besedilo skušala podati otroka (v igri bratec in sestrica: Tjaša Bratušek in Aljaž Bezjak), ki sta na podstrešju odkrila babičin dnevnik z zanimivimi zapisi in rečmi … Sodoben čas in prostor sta preoblekla v spomine in besede iz preteklosti … V besede, ki kažejo na tisto preprostost, srečo in vrednote, ki resnično dajejo vrednost našemu življenju: družina, mir, zadovoljstvo, skromnost … Med vsemi spomini, zapisanimi v babičinem dnevniku, je program ponudil pestro paleto točk vrteških in osnovnošolskih otrok, ki so se resnično izkazali s svojimi nastopi in navdušili polno dvorano. S čarobnimi glasovi nas je presenetila vokalna skupina Mladi Veseljaki iz Cirkulan, ga. ravnateljica, Suzana Petek, pa je izrekla zahvalo in praznično voščilo vsem prisotnim. Preden je lučka v sobi ugasnila, je otroka presenetil še dobri mož Miklavž, ki si je vzel čas, da pozdravi in skromno obdari tudi naše učence, otroke.
Po zaključenem programu je sledilo povabilo na praznični bazar z izdelki, ki so jih učenci izdelali na tehniškem dnevu 1. decembra. Vsaka mizica je ponujala zgodbo zase in vsak je lahko izbral nekaj, s čimer bo lahko obdaril sebi drage ljudi. Takšen poklon ima največjo vrednost – izdelale so ga otroške ročice.
Verjamemo in si želimo, da je nekaj topline in srčnosti romalo tudi v domove, ki se počasi pripravljajo na praznični čas, katerega simbol niso draga obdarovanja brez meja, ampak notranji mir in tista »majhna sreča«, ki nam jo vedno znova pričarajo naši najdražji.
Irena Vesenjak,
učiteljica OPB in ŠNO