V sredo, 20.9.2023, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na območje Ravne gore v sosednji Hrvaški. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v četrtek, 21.9.2023, pa se bomo vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.

Avtobus nas je odložil v Cvetlinu, kjer smo začeli pohod. Desno se nam je odstrl pogled na Velike pečine, ki so v jutranji svetlobi delujejo čarobno in skrivnostno. Po vaški in nato po serpentinasti planinski poti, ki ji pravimo tudi kačja pot, smo nadaljevali do Filićevega doma. V zgodnje jesenskem času je pot še posebej privlačna.

Po uvodnem spoznavanju z oskrbnikom in pomočnico, dogovori za termine obrokov, ki smo jih izvedli drugače, kot smo najprej planirali – kar se je izkazalo za boljše, ogledom sob in raziskovanju okolice je kmalu sledilo okusno kosilo, ki smo ga z užitkom snedli. Še posebej so nas razveselile palačinke z namazom po lastni izbiri.

Iz nahrbtnikov smo odložili odvečno opremo, in se podali na potep v okolico. Do »Križa« na markantnih Velikih pečinah, od koder smo si ogledovali prelepi Trakošćanski dvorec. Nato smo se vrnili v planinsko postojanko. Spotoma smo si ogledali, žal zaprt, dom na Pustem duhu, zunanjost cerkvice Treh Kraljev, razgledni stolp na najvišji točki Ravne gore ter vzletišče zmajarjev in jadralnih padalcev.

Čas do večerje bomo zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi na igralih in na nogometnem igrišču v vrtači. Pred večerjo je sledil kviz iz znanja. Pomerili sta se dve zelo izenačeni ekipi in posledično je bil takšen tudi rezultat, le ena točka je bila odločilna za zmago.

Sledila je okusna večerja, ki je prav tako teknila kot kosilo. Da smo malo potrošili odvečne kalorije je sledil nočni krožni pohod v okolici planinskega doma, najprej smo uporabili svetilke, po izklopu svetil, pa smo se potrudili varno gibati brez umetnih virov svetlobe.

Ker še nismo bili nič zaspani smo nadaljevali z družabno-socialno igro »vprašaj in poslušaj odgovor« in presojali ujemanje. Veliko zabavnih ujemanj se je napletlo. Naslednja je bila gibalno glasbena spretnostna igra, pri katerih tekmovalci plešejo okoli stolov dokler slišijo glasbo. Sedejo ob nastopu tišine – vendar je vedno en stol premalo… Nato pa tuširanje in nočni počitek.

Drugi dan smo malo poležali, po prebujanju in vstajanju smo se zbrali v jedilnici in pozajtrkovali. Sledilo je pospravljanje in urejanje najetega prostora, poravnanje stroškov, skupinsko fotografiranje… Poslovili smo se od gostoljubnega oskrbnika »domara« kot se temu tam reče in se podali proti Trakošćanu. Ob uživanju v prelepi okolici, opazovanju  izginjajoče stavbne in tehnične dediščine Zagorja smo po kakšnih dveh urah prispeli pod Trakošćanski dvorec. Privoščili smo si počitek, sladoled, kupili kak spominek pri lokalnih ponudnikih in že se je bilo potrebno vkrcati v avtobus za pot proti domu.

Žal se nekaterim našim članom letos tabora ni uspelo udeležiti, saj so se jim pokrili datumi tekmovanj, udeležbe na mednarodnih srečanjih učencev osnovnih šol… pa smo uživali še za njih-oni pa za nas. Brez skrbi, še bodo pohodi in še bodo tabori. Izkazalo se je, da je tudi septembrski termin za tabor zelo primeren, zato bo po vsej verjetnosti ostal stalnica.

Na koncu bi se želeli organizatorji in spremljevalci Maja, Aljaž in Ivo v imenu udeležencev zahvaliti šoli za vso podporo za izvedbo tabora kakor tudi Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza. Iskrena hvala.

Mentorja planinskega krožka:
Maja Tašner in Ivo Zupanič

Avtorji fotografij: Aljaž Zidanšek, Maja Tašner, Ivo Zupanič in domar Srečko 🙂

(Skupno 133 obiskov, današnjih obiskov 1)