Zadnji šolski dan na OŠ Cirkulane-Zavrč v prijetnem, posebnem vzdušju – s pridihom Južne Amerike …

In tako je minilo še eno šolsko leto; polno zanimivega, lepega, posebnega, drugačnega, prepredenega s trudom, delom, vztrajnostjo, zavidljivimi uspehi učencev, učiteljev in vseh zaposlenih na OŠ Cirkulane-Zavrč.

V petkovem dopoldnevu, 23. 6. 2017, smo zgodbo šolskega leta 2016/2017 zaključili tudi na OŠ Cirkulane-Zavrč. Po prejemu spričeval, zasluženega plačila učencev, smo se podali proti Cirkulanam, kjer je sledil zaključni kulturni program s podelitvijo knjižnih nagrad in sladkih presenečenj. Poseben slavnostni trenutek pa  je nastopil z vpisom v Zlato knjigo, ki je prepredena z imeni in priimki najuspešnejših učencev na šoli.

Zbrane je v osrednjem delu prireditve nagovorila ravnateljica, ga. Suzana Petek, ki je poudarila, da je dan državnosti praznik vseh, ki v srcu nosimo ljubezen do domovine. Gre za občutek, ki je poseben in neminljiv. Ponovno torej trenutek, ko naša domovina praznuje svoj rojstni dan, mi pa se ji zahvalimo s kakšno lepo pesmijo, mislijo, kakor je zapisala tudi učenka Lea Kelc Vnuk: »Domovina je kakor družina, ena in edina. Nudi ti zavetje, ljubezen, spoštovanje, srečo in ponos. Njeno lepoto in vrednost začnemo ceniti takrat, ko jo izgubljamo. Negujmo in spoštujmo te vezi.«

Po prejetih nagradah za najboljše učence in športnike ter najuspešnejše učence na tekmovanjih in nacionalnem preizkusu znanja smo bili deležni čudovitega presenečenja, katerega iztočnice so bile: Južna Amerika, tango, strast, nogomet, energija, glasba – v naši sredi nas je obiskal in nam s svojim petjem polepšal dopoldan pevec, katerega domovina je Argentina, Isaac Palma. Med učenci je završalo in sprejeli so ga z bučnim aplavzom. Prišel je zelo sproščeno in s prijetnim nasmehom na obrazu. Učenka Taja Potočnik je zanj pripravila kratek intervju, v katerem smo izvedeli nekaj zanimivosti iz njegovega življenja; da prihaja iz Argentine, ki ima 43 milijonov prebivalcev, da je tem zelo pomembna družina in odnosi v njej, da si radi privoščijo mesne dobrote ipd. Slovenija se mu zdi zelo lepa dežela, predvsem pa mirna. Tudi v okolici Dornave se počuti zelo dobro; ukvarja se z dejavnostmi, ki ga vežejo na naravo in ta ga neverjetno pomirja, osrečuje. Poudaril je predvsem mir, ki ga občuti v naši deželi, prelepo naravo in dobre ljudi. Mogoče se sami tega premalo zavedamo in nas mora na to spomniti še kdo drug. Kako lepo je odgovoril na vprašanje, kaj ga je privedlo v našo deželo, bolje rečeno – kaj ga je zadržalo: LJUBEZEN. Ljubezen je sila, ki ne pozna ovir in ki premaga sleherno težavo. S petjem je začel v cerkvi, dodatno pa ga je k temu spodbujala mama. Ko je tekla beseda o glasbi, je govoril na poseben način: »Glasba mi pomeni vse. To sem jaz. Vedno sem rad pel, sprva je bilo malo treme, a to sem jaz.«

Tudi te besede nam dajo misliti; mogoče bi si morali priznati, da si v življenju dopuščamo premalo radoživosti, smeha, petja, plesa, naravnosti … Dopustiti bi si morali »otroka v sebi«, sproščenost in smeh, ki ne pozna meja … To so občutki, ki nam dajejo krila, to so naši talenti, skrite želje in tista majhna sreča.

Seveda nas je presenetil z lepo slovensko besedo, s katero je pričel tudi svoj pevski nastop. Učence je povabil v svojo bližino in okrog njega so se razporedili kot sončni žarki … Ploskali, plesali, se smejali – je lahko še lepši zaključek šolskega leta? Ob koncu se je vsem lepo zahvalil za prijeten sprejem.

Druženje v Cirkulanah smo zaključili z radoživimi plesnimi točkami učencev iz 5. a in 7. a razreda ter skupino učencev iz podaljšanega bivanja v Zavrču. V zraku in v srcih pa ostajajo prelepi verzi njihove zaključne pesmi:

»Ni važno, če si bel ali zelen,
le da si v srcu pošten.
Juhej, si zapoj,
LJUBEZEN NOSI VEDNO S SEBOJ.«

In ponovno smo pri ljubezni. Ker ljubezen pomirja, osrečuje, nas povezuje. Sporočilo, ki je namenjeno slehernemu od nas. In tam, kjer je ljubezen, je tudi LEPŠI IN BOLJŠI SVET, ki ga želimo zase in za mlade rodove, da nekoč postanejo zadovoljni odrasli ljudje. To pa je tudi smisel sveta, v katerem živimo in puščamo sledi iz dneva v dan.

Naj bodo počitniški dnevi polni radosti in smeha.

Irena Vesenjak,
prof. slovenščine

(Skupno 351 obiskov, današnjih obiskov 1)