Več kot 150 držav iz celega sveta vsako leto v februarju praznuje mesec varne rabe interneta. Znotraj te mreže pa že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si.
Letošnja osrednja tema so neprimerne vsebine na internetu in njihov negativni vpliv na otroke in mladostnike.
7. februarja smo na šoli organizirali poučno predavanje za starše z naslovom Vzgoja za internet.
Pri razrednih urah pa smo se pogovarjali o varnosti na spletu, izpostavili smo tudi posebno temo spletnih prevar, zavajanj in neresničnih vsebin na spletu, ki imajo negativne vplive na mlade uporabnike interneta. Poleg tega pa smo si pogledali zanimivo spletno pogovorno oddajo z naslovom Neprimerne vsebine in njihov vpliv na mladostnike. V pogovoru so se nastopajoči osredotočili predvsem na nasilne, sovražne ter radikalne vsebine, ki jih širijo nekateri vplivneži, in na problematiko pornografije, s katero se po podatkih raziskav srečajo že otroci, mlajši od 11 let.
Temo smo nadgradili pri izbirnem predmetu Vzgoja za medije in nastala so zanimiva razmišljanja o medijih nasploh. Dva izmed njih si lahko preberite in skozi prebrano občutite, kako mladi vidijo svet medijev.
Internet je spletno okolje, kjer lahko kdorkoli objavi skoraj karkoli, objavljene vsebine pa niso vedno preverjene in verodostojne, včasih je za njimi skrit celo reklamni interes in promocija. Tako so mladi izpostavljeni zavajajočim vsebinam, neresničnim informacijam, prevaram in škodljivim izzivom. Vse to pa ima lahko vpliv tako na duševno kot fizično zdravje, predstave o življenju in samopodobo mladostnikov, zato je izrednega pomena, da mlade ozaveščamo in učimo kritičnega presojanja spletnih vsebin.
Mediji so naš vsakdanjik
Mediji ali množična občila, dostopna širši javnosti, so velik del našega vsakdanjega življenja, saj zaradi njih vemo, kaj se po svetu dogaja. Vsakodnevna poročila na televiziji nam sporočajo dobre in slabe novice, ne samo o dogodkih v drugih državah, ampak tudi iz sveta slavnih, iz sveta športa in nenazadnje tudi o vremenu. Je pa res, da televizija ni edini medij. Poznamo jih še kar nekaj. Npr. radio. Tudi radio je medij, ki nam poroča o lokalnih dogodkih, sicer ne toliko o stvareh, ki se dogajajo po svetu, temveč o prometu, nesrečah na cesti, zastojih in še o čem. Ljudje radio poslušajo, medtem ko se vozijo in zato je pomembno, da jih ozaveščajo o prometu. Veliko časa na radiu je posvečenega aktualni glasbi. Nekateri radii so usmerjeni k modernejšim in aktualnejšim pesmim, drugi h klasični glasbi, spet tretji k narodno zabavni, odvisno, kateri poslušalci radio poslušajo.
Medij pa je tudi šolski radio, ki ga enkrat mesečno poslušamo tudi na naši šoli. Ustvarjamo ga učenci za učence. Poročamo o različnih dogodkih na šoli, dnevih dejavnosti, tekmovanjih, pa tudi o praznikih, šegah, počitnicah v lepi slovenski besedi. Vsebino radijske oddaje najprej napišemo na list papirja, imamo bralne vaje, nato pa napisano posnamemo in za spremljavo oddaje izberemo seveda tudi kakšno aktualno pesem. Trudimo se izbirati različne zvrsti, tako da je glasba za vsaka ušesa.
Eden izmed najbolj vplivnih medijev pa so socialna omrežja. Večina mladih ima vsaj eno ali nekateri celo več socialnih omrežjih, ki jih uporabljajo dnevno. Aplikacije kot so Instagram, Tiktok, Facebook in še mnoge druge nam podajajo različne informacije, največkrat skozi videe in slike.
Socialna omrežja pa nam ne predajajo toliko informacij, ampak oglašujejo in nam priporočajo stvari, ki so nam všeč. Tako si pridobijo občinstvo, s katerim postanejo bolj popularni in na takšen način tudi služijo. V medijih pogosto najdem novice, ki se mi zdijo zanimive in pomembne, a sem včasih tudi v dilemi, ali so resnične, saj je vse težje razlikovati pristne novice od lažnih, ki zadnje čase v vse večji meri preplavljajo predvsem družabna omrežja.
Pogosto se ne zavedamo vpliva medijev na naše vsakdanje življenje, ki je po mojem mnenju vedno večji. Menim, da je zelo pomembno, da že v osnovni šoli spremljamo dogajanje o aktualnih dogodkih, saj bo to dobro vplivalo na naš nadaljnji razvoj. Večja verjetnost je, da se bomo razvili v kritičnega bralca in poslušalca, razvili čut za sočloveka in, kar je najpomembneje, pridobili veliko znanja. Znanje v današnjem času pa velja za zelo pomembno vrednoto, ki odpira vrata v svet.
Nikita Potočnik, 8. b
Mediji nekoč in danes
Dandanes poznamo več vrst medijev. Vpleteni so v velik del našega življenja in veliko se vrti okoli njih. So pomembni, saj z njimi širimo in pridobimo informacije, ozaveščajo nas o vsakodnevnem življenju ter nam krajšajo čas. Vendar nam, otrokom in najstnikom, posvečajo po mojem mnenju premalo časa oziroma je v medijih izraženih premalo naših mnenj. Pogrešam malo več novic o otrocih in takšnih stvareh, ki nas otroke in najstnike zanimajo: novice o športnikih otrocih, o glasbi, ki jo poslušamo, tudi o otrocih, ki že v mladih letih dosežejo veliko na področju znanosti.
Najstniki se najbolj povezujemo z raznimi aplikacijami, kot so Twitter, TikTok, Instagram … Nekoč pa ni bilo tako, saj ni bilo elektrike in ne internetne povezave. Prodajal se je časopis in poslušal se je radio. Pogosto pa so se občani zbirali na določenem kraju, kjer so brali, gledali in poslušali novice, ki so bile izobešene na oglasnih deskah. Dandanes se še ohranja poslušanje radia, branje časopisa in reklam, predvsem pri starejši populaciji. Nekoč ljudje niso imeli možnosti vse posneti in poslati smešen ali celo žaljiv video naprej, da ga lahko vsi vidijo. Vse, kar se enkrat pojavi na internetu, sled za tem vedno ostane, četudi jo navidezno zbrišemo!
Sedaj bom pa povedal nekaj o varnosti na internetu. Na internetu moramo biti zelo previdni, saj ne vemo, če je vse res. Paziti moramo tudi, s kom se pogovarjamo, kajti nikoli ne veš, kdo se skriva za zaslonom. Ne moremo pa verjeti tudi vsem reklamam ter novicam, ki jih vidimo na spletu, saj so lahko zavajujoče ali lažne. Enkrat sem že nasedel takšni zavajujoči reklami, ki se je kasneje izkazala, da ni bila to, kar je predstavljala.
Ni treba veliko brskati po spletu, da prideš do vsebin, ki po mojem mnenju ravno niso vse primerne za vse generacije otrok. V šoli smo se veliko pogovarjali o tem, a kljub temu nam še veliko manjka, da bomo na spletu varni in da bomo pravilno znali oceniti, kaj je za nas primerno.
Nejc Hrženjak, 8.b
Poučen video – Neprimerne vsebine in njihov vpliv na mladostnike
