Zjutraj, ko sem se zbudila, sem bila polna pričakovanj, upanja in želje po uspehu, novih znanjih in novih prijateljstvih. Veliko smo se pogovarjali o tem dogodku in ker smo se v Škofjo Loko namenili učenci iz različnih šol, smo se med seboj tudi spoznavali. Bilo je zelo zabavno. Ustavili smo se v Tepanju, malo pokramljali, se med seboj ogledovali in kot vsak mlad človek, željan novih prijateljev, izmenjali že prve telefonske številke.
Ko sem prišla v Škofjo Loko, sem si jo podrobno ogledala, kajti bila sem prvič tam in mesto mi je bilo zelo všeč, saj je imela veliko detajlov na oknih in svetlih barv, ki jih pri risanju obožujem. Preden pa smo šli risat, smo obkrožili celo Škofjo Loko, da si smo izbrali mesto, kjer bi risali in tudi detajl, ki bi ga narisali. Izbrala sem si okno.
Utrinek z likovne kolonije 2013 (foto: Karla Domjan)
Med risanjem nas je učiteljica Karla presenetila s sladkim presenečenjem. Ko sem začela risati, me je bilo malo strah, saj nisem vedela, kako naj začnem in tudi bala sem se, da ne bi bilo kaj narobe. Ampak vseeno mi je dobro šlo, veliko idej, kako naj oblikujem kak detajl okna, mi je dala naša učiteljica. Naredili smo daljši odmor za kosilo in po njem smo se vrnili nazaj, da počasi dokončamo svoje risbe. V koloniji smo si lahko ogledali risbe ostalih otrok, ki so bili v Škofji Loki. Po končanem ogledu smo se počasi odpravili na avtobus ter se odpeljali proti domu. Ta dan bo mi ostal v spominu. Bilo mi je zelo lepo.
Ema Vuk, 8. b (2013/2014)
